Z letnimi gumami v zasneženo Avstrijo

1. dan (28.12.):
Morje? Hribi? Toplo? Mraz? Neskončno možnosti, odgovor pa je v večini primerov vedno Avstrija (ja, spet!). In tako smo se z argumenti (s katerimi sva prepričevala bolj sama sebe) ''Sej mamo ketne, a in itak v Avstriji plužijo'', odpravili v zimsko deželo z letnimi gumami na Eddyu. Cilj je bilo gorovje Wilder Kaiser na Tirolskem. Večer prej, zjutraj pred štartom in tudi vmes na poti sem na spletni strani AMZS ''najboljši prijatelj'' preveril stanje na prelazu Plöcken. Status: brez posebnosti. Super! Prvih nekaj ovinkov je izgledalo še vse normalno, naenkrat pa sneg na cesti. Obrnemo? Do vrha ni bilo več veliko in na srečo Jasna obvlada montiranje verig na gume, česar jaz sicer kot poklicni šofer ne znam (še!). Z verigami smo lepo in počasi napredovali, vse dokler nas ni med vožnjo z glasnim bobnenjem po Eddyjevi strehi zasul mini snežni plaz izpod pluga na ovinku nad nami. Voznik edinega nasproti vozečega vozila nama je povedal, kolikor sva razumela italijansko, naj obrnemo saj je prelaz zaprt. Med spustom nazaj smo na začetku prelaza sredi ceste zagledali tablo, da je res zaprt, ob vzponu pa te table nikjer. Ostala nam je samo ena opcija in to je bila vožnja nazaj, proti Trbižu v Avstrijo in po dolini proti Lienzu. Po dveh urah in pol extra vožnje smo prispeli do Lienza. Odločila sva se, da se zapeljemo mimo in dan zaključimo v kraju Matrei in Osttirol. Ob prihodu v kraj sva že zagledala parkirišče z dvema kamperjema in  zraven parkirala še Eddyja.
 
2. dan (29.12.):
Zjutraj sva med čakanjem na sonce razmišljala ali je pametno riniti naprej v Alpe z letnimi gumami. Na spletni strani AMZS je za naslednja dva manjša prelaza, če bi jim tako lahko sploh rekel, pisalo, da je potrebna zimska oprema. Ker seveda njihovim podatkom nisva več zaupala, sem preveril še spletne kamere in po pričakovanjih sta bila oba splužena. Odločila sva se za dobro premišljeno neodgovorno nadaljevanje. Med vožnjo skozi s soncem obsijano zasneženo pokrajino, lepe vasice in tunele, je bil vsako drugo bencinsko črpalko nujen postanek za brisanje sprednjih šip, saj nam sistem za čiščenje šip ne deluje (še!). Ob prihodu v Kitzbühel smo se zapeljali skozi center in hitro dobili občutek, da gre za moderno zimsko letovišče, nenazadnje gosti enega najbolj nevarnih smukov v FIS svetovnem pokalu. Med izmikanjem kolonam avtov in ljudi v centru smo bolj pomotoma kot nalašč prispeli do zamrznjenega, s snegom prekritega jezerca Schwarzsee. Ker je bil čudovit sončen dan sva se odločila, da se sprehodiva okoli njega. Med opazovanjem okolice jezera in izmikanjem padajočemu snegu z dreves, sva opazila, sklepam, da domačine, ki so si na jezeru naredili poligon za curling. Pred nami se je že odpiralo gorovje Wilder Kaiser in odpravili smo se proti kraju Söll, kjer naj bi prenočili v kampu. Vmes sva se zapeljala še skozi turistični Ellmau, kjer se preživljajo z zimskimi športi in televizijsko serijo Gorski zdravnik. Ni trajalo prav dolgo, da smo končali nazaj v Ellmau, saj je bil kamp popolnoma zaseden z ogromnimi kamperji. Lekcija več - okoli novega leta obvezna rezervacija! Eddya sva parkirala na nasprotni strani doline ob golf igrišču, in se peš ob zadnjih sončnih žarkih, ki so lepo osvetljevali gorovje nad nama, odpravila proti centru. Hiter sprehod po okrašenem mestnem jedru in še hitreje v picerijo na večerjo. Po poti nazaj sva že sanjala o gretju v Eddyu, saj je bila zunaj prava sibirija! In ko sva vsa navdušena prižgala gretje, je to malo pokašljalo nato pa ugasnilo. Po petih obupanih poskusih in slovarju kletvic sva se zavila v kovter in čakala na jutranje sonce.
 
3. dan (30.12.):
Ko se zbudiš in upaš da samo sanjaš! Kombi od znotraj zamrznjen od stekel do karoserije, lesenih oblog, celo zaves in zunaj niti sledi o soncu. Zamrznjena od odstranjevanja ledu sva hitro vžgala kombi in se počasi odtaljevala med vožnjo. Ker je za naslednji dan kazalo sneženje in ker ni izgledalo da bi si gretje premislilo, sva se odločila, da se odpraviva proti domu. Da se ne bi vračali po isti poti nam je ostala samo še ena opcija, ki je bila kolikor toliko primerna za letne gume. Zapeljali smo se naprej po dolini proti vzhodu do jezera Zeller in naprej do kraja Bischofshofen. Tam sva se priključila na avtocesto in v lepo ogretem Eddyu uživala v prizorih zasnežene narave vse do doma.