Cres 2016

19. - 25.6.2016
Prvič, odkar sva z Matjažem skupaj (in tega je že sedem let), sva se odpravila na morje! In to na Hrvaško (Matjaž je vedno trdil, da to pomeni konec življenja: ko imaš redno službo s tremi tedni dopusta, ki jih vedno porabiš poleti na isti lokaciji na Hrvaškem). Izbrala sva Cres, saj sva iskala nekaj, kar je blizu, ne preveč drago in hkrati rajsko! Odločila sva se za kamp Slatina v Martinščici. Zgodaj zjutraj smo se podali na pot in lovili trajekt okrog 11h, a ob pogledu na gužvo avtov, ki so čakali na prečenje, ni kazalo dobro. Vseeno so nas vse natovorili in prepluli smo morsko ožino. Na otoku sva se ustavila na razgledni točki pri odcepu za kraj Beli in že takoj spoznala čehe z VW T3 in T4 kombijem. Malo VW in pohajaških debat, nato pa proti kampu. Med potjo sva imela priložnost opazovati v višavah jadrajoče beloglave jastrebe! Približno eno uro sva porabila za parkiranje Eddyja, saj sta kot in naklon (ki je zaželen med -1 in 1 stopinjo) po Matjaževem mnenju izjemno pomembna, še posebej, ker bo stanje na mestu trajalo ves teden! Matjaž, še vedno ne najbolj navdušen nad slano vodo, prvega dne še ni zbral poguma za skok v morje, jaz pa sem po tednih pričakovanja končno plavala in se tunkala v čisti in hladni vodi! Nebesa!
Najini dnevi so se vrteli okrog kopanja (ki je s časom tudi Matjažu priraslo k srcu), kuhanja in hranjenja, počivanja, spanja in lenarjenja v senčki na plaži ali v viseči mreži, skrivanja pred obupno in komaj vzdržno vročino opoldan (ki je bila edini in velik minus tega dopusta, padli smo namreč prav središče vročinskega vala) ter večernim pivom. Poleg tega, da sva si dneve popestrila s kulinaričnimi dobrotami in s tem, da sva vsak dan izbrala drugo plažo ter raziskovala bližnjo obalo otoka, je Matjaž odkril še eno radost. Z največjim veseljem in vztrajnostjo, ki bi prekosila vsakega otroka, se je potapljal ter iskal školjke in nenavadne predmete na morskem dnu, jaz pa sem, zadovoljna da imam družbo v morju (nihče namreč v vodi ne zdrži toliko časa kot jaz) veselo plavala v bližini ter zasledovala nič hudega sluteče mimo-plavajoče ribe. Med drugim sva poleg nešteto raznobarvnih rib raznih velikosti videla tudi nekaj morskih zvezd in celo sipo! Eddyju se ni godilo hujšega. Tudi on se je dodobra odpočil, saj še ni bilo dopusta, da se celih 6 dni ni premaknil. Teden se je še prehitro končal in po šestih dneh brezdelja smo se odpravili nazaj domov, v hlad klime.