|
1. dan (7.8.): Že po treh dneh prevročega dopusta na Cresu sem sanjal o hladni Avstriji! In v avgustu je prišel čas za tedenski oddih in raziskovanje Avstrije ter Italije. Zvečer smo se odpravili proti severu in prvi večer preživeli pri Rabeljskem jezeru ob prijetnem ognju in obkroženi z gorami. 2. dan (8.8.): Po zgodnjem jutranjem štartu smo se odpravili proti Lienzu, kjer je bila na mojo željo obvezna vožnja z poletnimi sankami na progi Osttirodler (11.50€/osebo). Stvar, ki je totalno vredna svojega denarja! Polna adrenalina sva se odpravila naprej proti kraju Mallnitz. Tam smo se vkrcali na avtovlak (17€), ki skozi tunel pripelje v smučarsko letovišče Bad Gastein. Vreme je bilo idealno za planiran obisk visečega mostu Stubnerkogel, ki je dosegljiv z gondolo (15€/osebo) iz doline. Na vrhu so se v soncu kopali vrhovi vseh bližnjih in daljnih gora, pogled je segal celo do najvišje gore Grossglockner. Po kratkem prepričevanju se je tudi Jasna opogumila in prehodila viseči most, na katerem je najbrž po njenem obisku kot posledica strahu ostala ograja rahlo uvita. Ko sva se razgledala na vse strani, smo po spustu v dolino polni pričakovanj krenili proti jezeru Zeller See, ki pa naju ni preveč navdušilo, saj je bilo kar umazano. Po neuspešnem iskanju prostora za spanje smo se odpravili naprej in Eddya zvečer parkirali v dolino pod krajem Kaprun, kjer smo si privoščili večerni tuš v ledeniškem potoku. 3. dan(9.8.): Zbudili smo se v deževno jutro. Zapeljali smo se do kraja Krimml, kjer smo si na hitro, vremenu primerno, ogledali Krimmler Wasserfälle, s 385 metri skupnega padca, najvišje slapove Avstrije. Pot nas je nato vodila čez plačljiv prelaz Gerlos Alpen Straße (9€) proti Innsbrucku. Celotno pot nas je spremljalo slabo vreme, vendar smo uživali v mističnosti, ki so jo pričarali oblaki, megla in občasno odkriti zasneženi gorski vrhovi. Obvozili smo Innsbruck in da se izognemo glavnim cestam, zapeljali proti kraju Gries im Sellrain, kjer smo si privoščili odlično pico v piceriji Marmota (moja vedno željena jed na potovanju). Dan smo zaključili malo južneje pred »krajem« Lüsens. 4. dan (10.8.): Zjutraj smo se obrnili proti zahodu ter se zapeljali do kraja Umhausen in opazovali, kako se živali na paši za razliko od naju prav nič ne obremenjujejo z dežjem, vetrom in mrazom. Umhausen ima odličen muzej na odprtem Ötzi Dorf (7.50€/osebo), v katerem je prikazan vsakdan ljudi v času, v katerem je živel Ötzi. Imeli smo srečo, saj so ta dan zaposleni v muzeju prikazovali, kako so takrat delali konice puščic, zakurili ogenj s kamni, pekli kruh, preizkusili pa smo se tudi v lokostrelstvu. Jasni je šlo kar dobro, medtem ko sem jaz, ob mojem neuspelem poizkusu, krivdo prevalil na lok, češ da ni primeren za levičarje. Naslednja postaja je bil kanjon Zammer Lochputz (4€/osebo) v kraju Zams. Majhen kanjonček s čudovitim slapom in vrtoglavimi potmi po jeklenih rešetkah, po katerih je hoja, kar nekoliko strašljiva (raj zame, pekel za Jasno). Nadaljevali smo proti kraju Landeck, kjer smo zavili proti jugu in malo naprej od kraja Nufels parkirali Eddya v campu Kaunertal. Prijeten kamp in še bolj prijeten topel tuš ter kuhanje v sicer nekoliko nepredvidljivih vremenskih razmerah, vendar vseeno odličen zaključek lepega dne. 5. dan (11.8.): Eddya je zjutraj čakala etapa po Kaunertaler Gletscherstraße (23€), cesti, po kateri smo se vzpeli na 2.750 m. Še dobro, da nismo v hrib najbolj hitri, saj sva tako imela čas opazovati vse prečudovite gozdove, jezera, ledenike in na cilju celo sneg. Hitro sva se preobula v gojzerje in se odpravila na 30 minutni sprehod po snegu, ki vodi tudi skozi tunel v ledeniku. Po spet spektakularnih razgledih nazaj nas je čakal še adrenalinski vrhunec dopusta in strah in trepet Jasne, Fisser Flieger! Zipline, pri katerem si v ''superman'' položaju, nad krajem Fiss, do katerega se vzpneš z gondolo (gondola in zipline/osebo je 17.50€). Avstrijci znajo res izkoristit smučarsko letovišče tudi poleti, saj je bil na vrhu cel zabaviščni park in velik bikepark za downhill kolesarje. Prišel je čas, da zapustimo Avstrijo in se zapeljemo v Italijo. Takoj čez mejo smo se ustavili še pri jezeru Reschensee, iz katerega štrli cerkveni zvonik, ki so ga poplavili med gradnjo jezu, medtem ko so ostali del cerkve in celotno vas porušili. Zapeljali smo se okoli jezera in na drugi strani, po kateri je vodila ozka pot, našli tudi primeren kraj za prenočitev. Po odlični večerji in pivi je prišel čas za spanje. 6. dan (12.8.): Zjutraj smo se zapeljali proti Passo Stelvio, prelazu, ki je bil že zelo dolgo na najinem seznamu želja. V nepredvidljivem vremenu smo začeli vzpon in uspešno prehitevali kolesarje vse do vrha. Oblaki so se na vrhu še malo dvignili, tako da sva imela kar lep razgled na gore, ki so nas obkrožale. Premražena sva se spustila na drugo stran prelaza proti Bormiu. Spust, ki je bil skoraj še bolj epski kot vzpon. Pred Bormiem smo obrnili proti kraju Livigno in se po čudovitih planotah začudeno pripeljali do nekakšne mejne kontrole, kjer so italijanski policisti Guardia di finanza pregledovali promet pri izstopu iz Livigna. Kasneje sva ugotovila, da je Livigno (pozimi raj za smučarje, poleti za pohodnike in vse vrste kolesarjev) duty – free območje, kjer je liter dizla 0.76€ in kjer smo iz trgovine poleg kruha in mleka za zelo dobro ceno prinesli še viski in rum. Ogledala sva si lepo urejeno glavno ulico in večer zaključila na PZA-ju (10€) malo nad Livignom. 7. dan (13.8.): Zjutraj sva se zaradi navdušenja nad poceni viskijem zbudila rahlo zmačkana. Spustili smo se nazaj do Livigna in se zapeljali ob jezeru Lago di Livigno ter se odločili, da skočimo še do meni enega ljubših, jezera Silvaplanersee v Švici. Čez čudovit prelaz Passo del Bernina, na vrh katerega, tipično švicarsko, vozi tudi vlak, smo se spustili do jezera, kjer sem si na hitro privoščil skok v vodo in še hitrejši skok iz nje. Po kratkem poležavanju je bil čas, da se vrnemo nazaj proti Italiji. Vozili smo skozi divji Schweizerischer National Park in v kraju Meran že v temi zavili proti prelazu Jaufenpass, na katerem smo zaključili dolg, a prijeten dan. 8. dan (14.8.): Na jutro zadnjega dne sva med zajtrkom občudovala pokrajino, ki se je prejšnji večer skrivala v temi, nato pa Eddya usmerila proti kraju Bruneck ter se po lepih dolinah pripeljala nazaj do Avstrije. Malo pred krajem Strassen sva se odcepila na jug in se zapeljala po nam do takrat še neznani čudoviti dolini proti kraju Kötschach. Od tam sva nadaljevala proti Sloveniji in se čez Predel vrnila nazaj domov, polna lepih vtisov iz čudovitih Alp. |
