|
1. dan (15.5): Od prijateljev iz ekipe Flawapawa smo dobili vabilo na Prvi tradicionalni izlet v neznano. Ker je bil Eddy ravno na obisku pri mehaniku sva pot preživela kot sopotnika v VW hrošču. V petek popoldan smo se pod vodstvom idejnega vodje Tomija odpravili na pot. Peljali smo se čez Rebernice, mimo Postojne ter skozi meglen kočevski gozd in po poti na vsakem križišču ugibali in špekulirali, kam bomo zavili. V Starem trgu ob Kolpi smo parkirali pred gostilno Madronič. Po večerji in kar nekaj rundah pijače je zabava z zaposlenimi v gostišču in ob harmoniki trajala skoraj do prvih sončnih žarkov. 2. dan (16.5.): Ne najbolj naspani smo se zbudili na prijetno urejenem seniku. Še malo smo se nadihali svežega zraku ob reki Kolpi ter se ponovno odpravili v neznano. Tomi nas je vodil preko mejnega prehoda Žuniči na Hrvaško do kraja Željava v bližini Plitvičkih jezer, ki pa smo jih presenečeni obšli. Ogledali smo si vojaško bazo oz. ogromno letališče, skrito v hribu, grajeno v času Jugoslavije. Večji del letališča je žal porušen in zapuščen, vendar smo si z malo domišljije lahko predstavljali, kako skrivnostno in tajno je potekalo življenje v času delovanja baze. Obrnili smo se proti zahodu in kaj kmalu nam je bilo jasno, da se vozimo proti morju. Spustili smo se s slikovitih planot proti kraju Senj in začudeni opazili medveda, ki je tekel čez cesto. Nekako kar nisem mogel povezati morja in medveda skupaj. Dan smo zaključili v čudovitem kampu Učja malo južneje od Senja. 3. dan (17.5.): Izkoristili smo sončno jutro in se po jadranski magistrali zapeljali do Crikvenice na zajtrk. Na poti smo naredili še zadnji postanek ob morju, ki so ga nekateri izkoristili za kopanje. Proti večeru smo prispeli domov in tako zaključili Prvi tradicionalni izlet v neznano in se hkrati že izjemno veselili naslednjega! |
